Pulse · Documents · Словения · Суды Словении — Sodna praksa
Federal District Court of Slovenia: Comparison of Job Duties between Analyst and Senior Police Inspector
VDSS Sodba Pdp 241/2026
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da delovni mesti analitika in višjega policijskega inšpektorja nista sorodni delovni mesti v smislu prvega odstavka 20. člena ZSPJS in tako tožnik ni upravičen do prenosa oziroma ohranitve dveh plačnih razredov napredovanj.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 8. 10. 2025 (I. točka izreka). S sodbo je zavrnilo zahtevek za odpravo sklepov toženke z dne 27. 12. 2022 in 8. 3. 2023 ter plačilo razlik v plači med 37. in 39. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi po obdobjih (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za prenos dveh plačnih razredov napredovanj, pridobljenih pri prejšnjem delodajalcu, ter od 1. 9. 2021 do 31. 12. 2024 določitev plače v višini 39. plačnega razreda (III. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka 1.799,76 EUR (IV. točka izreka).
Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se zahtevku ugodi, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da sta prejšnje in sedanje delovno mesto tožnika formalno in po zahtevnosti različni, v nasprotju s stališči VSRS VIII Ips 31/2024, da določba prvega odstavka 20. člena ZSPJS ne onemogoča prenosa doseženih plačnih razredov napredovanja pri premestitvi javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C, če so bila dela obeh delovnih mest sorodna, ovira ni niti imenovanje v naziv, ki kot javnopravno pooblastilo nima neposrednega vpliva na samo vsebino del in nalog. Na tej podlagi šteje, da imenovanje v naziv, status policista, izpit iz policijskih pooblastil in strokovni izpit iz upravnega postopka ipd. ne morejo biti argument pri presoji istovrstnosti/sorodnosti delovnih mest. Zatrjuje zmotno tolmačenje izjave tožnika glede strokovnega izpita iz upravnega postopka, ki ni bil obvezen pogoj za zasedbo delovnega mesta višjega policijskega inšpektorja, temveč ga je opravil po nastopu dela na prošnjo toženke. Meni, da je bistvena vsebina del in nalog na obeh delovnih mestih. Navaja, da na sorodnost področja dela ne vpliva, da sedaj v postopkih odloča, prej pa je na vsebinsko istem področju le svetoval. Sklicuje se na ugotovitev, da je področje dela na obeh delovnih mestih vsebinsko sorodno (ukvarjanje z osebnimi in tajnimi podatki). Graja zaključek, da delovni mesti nista na enaki ravni in da je novo bistveno zahtevnejše ter vključuje odločevalsko funkcijo in policijska pooblastila; navedeno je le posledica dejstva, da je novo delovno mesto uradniško. Sklicuje se na izpovedi prič B. B., C. C. in A. A., da je edino policijsko pooblastilo zaposlenih v sektorju obdelava osebnih podatkov, kar je opravljal že prej. Trdi, da primerjava del in nalog (18. in 20. točka obrazložitve) kaže na izjemno visoko stopnjo vsebinske sorodnosti; izdajo odločb in vodenje postopka mu omogoča javnopravno pooblastilo, ki ne sme neposredno vplivati na vsebinsko naravo dela; prej se je vsebinsko ukvarjal z zahtevami strank za seznanitev z osebnimi podatki, sedaj pa o istih zahtevkih še odloča, prej in sedaj pa se ukvarja s tajnimi podatki in normativno dejavnostjo, novo delovno mesto delo na prejšnjem zgolj nadgrajuje z javnopravnim pooblastilom, ki ga prinaša naziv in izpita iz policijskih pooblastil in upravnega postopka. Vztraja, da so pri njegovem delu policijska pooblastila omejena na dostop do evidenc in obdelavo osebnih podatkov, klasičnih operativnih policijskih nalog pa ne izvaja; gre za uradniško upravljanje s podatki, s čimer se je ukvarjal že prej. Sklicuje se na svojo izpoved in izpovedi prič, da policijska pooblastila pomenijo le birokratsko obdelavo podatkov, formalni naziv policista bistva upravno birokratskih nalog ne spremeni. Zatrjuje neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno dokazno ocenilo izvedenih dokazov. Sodišču prve stopnje očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni upoštevalo skladnih izpovedi prič, ki so potrdile, da je zaradi preteklih izkušenj in prenosljivosti znanja delovnega mesta delo pri toženki brez uvajanja samostojno opravljal. Navaja, da sta delovni mesti uvrščeni v isti tarifni razred (VII/1) in isti plačni razred (37), torej sta enake zahtevnosti; z neupoštevanjem navedenega se negira bistvo skupnega temelja sistema plač v javnem sektorju po ZSTSPJS; enako morajo biti vrednotena delovna mesta z enako stopnjo zahtevnosti. Priglaša stroške pritožbe.
Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter povračilo stroškov za odgovor na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo sklepov toženke in plačilo dva plačna razreda višje plače na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). 1 Ugotovilo je, da tožnikovo prejšnje delovno mesto analitik VII/2-II (šifra ..., plačna skupina J, podskupina J1 - strokovni delavci) na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in njegovo sedanje delovno mesto višji kriminalistični inšpektor III (šifra delovnega mesta ..., plačna skupina C, podskupina C3 - policisti) na Policiji, Generalni policijski upravi, Uradu D., Sektorju E., nista istovrstni oziroma sorodni delovni mesti v različnih plačnih podskupinah, zato prenos napredovanj ni mogoč.
Pritožbeno sodišče je po preizkusu sodbe (19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1 v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbenih navedb, ki za odločitev niso pravno pomembne, pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ni presojalo.
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 8. člena ZPP. Upoštevalo je ključne trditve strank o odločilnih dejstvih, izvedlo vse dokaze, predlagane za njihovo potrditev, jih skrbno presodilo in strnilo v prepričljiv zaključek, da delovni mesti analitika in višjega policijskega inšpektorja nista sorodni delovni mesti. S tem je v celoti zadostilo metodološkemu napotku iz citirane določbe ZPP.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ugotovitev, da delovni mesti nista sorodni, oprlo le na okoliščino, da je delovno mesto analitika VII/2-II uvrščeno v plačno skupino J (spremljajoča delovna mesta), delovno mesto višjega policijskega inšpektorja III pa kot uradniško delovno mesto v plačno skupino C. Sodišče prve stopnje je skladno s stališči iz sklepa vrhovnega sodišča VIII Ips 31/2024, na katera se sklicuje tožnik, presojalo, ali sta obe delovni mesti sorodni glede na opisa del in nalog, glede na dejanska opravila, ki jih je tožnik na teh delovnih mestih opravljal, glede na njuno zahtevnost in glede na druge ugotovljene okoliščine (npr. policijska pooblastila).
V pritožbi tožnik nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da delovni mesti nista sorodni. Zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest predvsem na podlagi dejstva, da se na obeh delovnih mestih dejansko ukvarja z istimi vsebinskimi področji (osebnimi in tajnimi podatki, informacijsko varnostjo in normativno dejavnostjo). Pravilno je upoštevalo vse kriterije iz citirane odločitve VSRS. V pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi, da sta opisa del in nalog med seboj zelo različna. 2 Glede na to, da delodajalec lahko odredi zaposlenemu opravljanje del skladno s pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče prezreti, da so pogodbeno dogovorjena dela in naloge na prejšnjem in na sedanjem delovnem mestu bistveno različna. Tako je večina nalog na sedanjem delovnem mestu povezanih s policijskim delom. Tožnik se v pritožbi sicer sklicuje na izpovedi prič, ki so izpovedale, da je njihovo (tudi tožnikovo) delo v Sektorju E. Urada D. Generalne policijske uprave upravno birokratsko delo, da klasičnih policijskih pooblastil ne izvajajo oziroma da je edino policijsko pooblastilo, ki ga znotraj sektorja izvajajo zaposleni, obdelava osebnih podatkov. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožnik sedaj zaposlen v Policiji, ki opravlja naloge in pooblastila po določbah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države (drugi odstavek 1. člena ZNPPol). Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, pa so varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, nadzor državne meje, naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, naloge ob naravnih in drugih nesrečah in druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom (prvi odstavek 4. člena ZNPPol).
Zaposlitev v Policiji, ne glede na to, katera konkretna dela in naloge opravlja zaposleni s policijskimi pooblastili, je tako glede na kontekst, v katerem te naloge opravlja, ki je začrtan s specialnimi predpisi, različna od zaposlitve javnih uslužbencev npr. na ministrstvih. Tožnik zmotno šteje, da vse razlike med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom izvirajo iz dejstva, da je bilo njegovo prejšnje delovno mesto uvrščeno v plačno skupino J, sedanje pa v uradniško plačno skupino C. To lahko velja kvečjemu za imenovanje v naziv. Razen policistov noben izmed javnih uslužbencev na uradniških delovnih mestih nima policijskih pooblastil, kar je eden od odločilnih dejavnikov, ki kažejo na nesorodnost delovnih mest analitika in višjega policijskega inšpektorja. Pravno nepomembno je, ali in katera policijska pooblastila tožnik trenutno pri svojem delu dejansko izvaja na sedanjem delovnem mestu. 3 Kot je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, ima tožnik vsa policijska pooblastila, v določenem delu jih tudi izvaja, opravljen izpit za pridobitev policijskih pooblastil v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pa je bil pogoj za zasedbo delovnega mesta višjega policijskega inšpektorja. Že z vidika zaposlitve v Policiji je tožnikovo delovno mesto na povsem drugačni zahtevnostni ravni kot njegovo prejšnje delovno mesto. Pri tem ni odločilno, ali se na obeh delovnih mestih glede na opise nalog opravljajo "zahtevne" ali "najzahtevnejše" naloge, oziroma njuna uvrstitev v isti tarifni razred, saj to lahko velja tudi za med seboj popolnoma nesorodna delovna mesta. Isti tarifni razred pomeni le, da delovni mesti zahtevata primerljivo raven izobrazbe oziroma usposobljenosti, vsebina dela pa je lahko povsem različna glede na opis nalog v sistemizaciji. Odločitev tako ne negira bistva sistema plač v javnem sektorju po ZSPJS.
Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da so tudi naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal na prejšnjem delovnem mestu, nesorodne nalogam, ki jih dejansko opravlja na sedanjem delovnem mestu, kljub temu, da se oboje nanašajo na področje osebnih in tajnih podatkov. Tudi če izpit iz splošnega upravnega postopka ni bil pogoj za zasedbo delovnega mesta višjega policijskega inšpektorja, ga je tožnik opravil in je sedaj pooblaščen za vodenje in odločanje v postopkih s področja varstva osebnih podatkov, kar tudi dejansko počne. Delovni mesti nista sorodni niti glede na konkretno vsebino dela. Kot pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov na MDDSZ je imel tožnik svetovalno funkcijo, sedaj je pooblaščen za vodenje postopkov in odločanje v njih, kar v povezavi z vsemi ostalimi okoliščinami utemeljuje sklep o nesorodnosti delovnih mest. Na prejšnjem delovnem mestu naj bi tožnik izvedel kakšen nadzor s področja tajnih podatkov (konkretno se takega nadzora ni spomnil), na sedanjem delovnem mestu pa obsežneje izvršuje strokovne nadzore v zvezi s področjem tajnih podatkov ter obdeluje količinsko neprimerljivo več tajnih podatkov, ti pa so v povprečju višje stopnje tajnosti, česar ne prereka. Gotovo je glede na področji dela organov (MDDSZ in Policija) tudi kontekst ukvarjanja z osebnimi in tajnimi podatki tako različen, da tudi to utemeljuje pravilnost sklepa o tem, da ne gre za sorodni delovni mesti. Glede na vse navedene okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da delovni mesti analitika in višjega policijskega inšpektorja nista sorodni delovni mesti v smislu prvega odstavka 20. člena ZSPJS in tako tožnik ni upravičen do prenosa oziroma ohranitve dveh plačnih razredov napredovanj.
Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja. Tako ni pravno pomembno, ali je tožnik pri toženki takoj začel opravljati delo samostojno ali pa je potreboval uvajanje, prav tako ne, da je na obeh delovnih mestih med drugim sodeloval pri pripravi predpisov, tudi internih aktov, ter medresorskem usklajevanju.
Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).
1 Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) se je začel uporabljati 1. 1. 2025, tožnikov tožbeni zahtevek pa se nanaša na obdobje do 31. 12. 2024, zato se v zadevi uporablja prejšnji zakon. Pritožbene navedbe v zvezi z uporabo ZSTSPJS za odločitev v tej zadevi niso relevantne.
2 Kot analitik je bil dolžan opravljati naslednje redne naloge: spremljanje in proučevanje zakonodaje ter predlaganje ukrepov, pripravljanje analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih strokovnih podlag za odločanje, sodelovanje pri pripravi normativnih aktov, vodenje evidenc, izvajanje zahtevnejših delovnih nalog s področja evropskih skladov, opravljanje nalog prevzema, odpiranja, pregleda in evidentiranja pošiljk z oznako stopnje tajnosti ter opravljanje drugih nalog podobne zahtevnosti. Kot višji policijski inšpektor pa: opravljanje najzahtevnejših nalog z delovnega področja centra, pripravljanje informacij, poročil in analiz ter predlaganje sistemskih ukrepov, spremljanje, analiziranje, proučevanje in ocenjevanje varnostnih razmer, učinkovitosti in uspešnosti policijskega dela, vodenje zahtevnejših nalog, zagotavljanje strokovne pomoči in izvajanje nadzora, sodelovanje pri izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev policije in drugih, sodelovanje pri pripravi predpisov s področja dela, sodelovanje v projektih, usklajevanje nalog z drugimi državnimi organi in institucijami, oblikovanje novih oblik policijskega dela, sodelovanje pri izpopolnjevanju taktike policijskega dela, izvajanje policijskih pooblastil, opravljanje nalog prekrškovnega organa v skladu s predpisi, opravljanje drugih nalog s svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni, ter izvajanje nalog v skladu s 4. členom ZNPPol.
3 Prav tako za odločitev ni pomembno, ali pri toženki tudi administratorji (ki so strokovno-tehnični kader brez policijskih pooblastil) vpogledujejo v policijske evidence in obdelujejo osebne podatke.
Details
| Country | Словения |
| Body | Суды Словении — Sodna praksa |
| Type | court decision |
| Language | sl |
| Document date | 2026-09-02 |
| Size | 16 400 знаков |
| Versions | 1 |
| First seen | 2026-11-11 |
| Last checked | 2026-11-16 07:35 |
| full_text_url | https://sodnapraksa.si/backend/api/search/documents/orders/9103934 |
| ecli | ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.241.2026 |
Topics
Why this document is in the base
Selection matched on the following, total weight 7.
-
osebn podatk
текст
Personal data
…b. b., c. c. in a. a., da je edino policijsko pooblastilo zaposlenih v sektorju obdelava osebnih podatkov, kar je opravljal že prej. trdi, da primerjava del in nalog (18. in 20. točka obrazložitv…
-
osebn podatk
текст
Personal data
…a vsebinsko naravo dela; prej se je vsebinsko ukvarjal z zahtevami strank za seznanitev z osebnimi podatki, sedaj pa o istih zahtevkih še odloča, prej in sedaj pa se ukvarja s tajnimi podatki in n…
-
osebn podatk
текст
Personal data
…, da so pri njegovem delu policijska pooblastila omejena na dostop do evidenc in obdelavo osebnih podatkov, klasičnih operativnih policijskih nalog pa ne izvaja; gre za uradniško upravljanje s pod…
-
osebn podatk
текст
Personal data
…a da je edino policijsko pooblastilo, ki ga znotraj sektorja izvajajo zaposleni, obdelava osebnih podatkov. vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožnik sedaj zaposlen v policiji, ki opravlja…
-
osebn podatk
текст
Personal data
…nik opravil in je sedaj pooblaščen za vodenje in odločanje v postopkih s področja varstva osebnih podatkov, kar tudi dejansko počne. delovni mesti nista sorodni niti glede na konkretno vsebino del…
-
osebn podatk
текст
Personal data
…esti nista sorodni niti glede na konkretno vsebino dela. kot pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov na mddsz je imel tožnik svetovalno funkcijo, sedaj je pooblaščen za vodenje postopkov in…
Dropped as boilerplate or single passing mentions: informacij varnost
Summary
The Federal District Court of Slovenia reviewed a citizen's appeal against the refusal of the first instance court to recognize his previous job as an analyst equivalent to his current position as a senior police inspector. The court concluded that despite similar tasks related to processing personal and confidential data, these positions differed significantly in terms of responsibility and complexity. As a result, the citizen lost the right to retain two salary increases. The decision was based on comparing specific duties and requirements of the jobs under the applicable legislation.