{"check":null,"uid":"8d9fa188d0b597c1","title":"UPRS Sodba I U 1663/2025-7","title_generated":false,"country":"Словения","organ":"Суды Словении — Sodna praksa","kind":"case","kind_name":"Судебная практика","lang":"sl","date":"2026-01-14","summary":"Суд рассмотрел жалобу гражданина на отказ Комиссии по борьбе с коррупцией предоставить доступ к документам дела. Суд признал, что мотивировка отказа была неполной и не соответствовала требованиям закона, поскольку не указывала конкретные причины, почему доступ к определенным документам мог бы навредить делу. Решение отменяет часть предыдущего решения Комиссии и возвращает дело на пересмотр.","snippet":"","topics":["Персональные данные"],"status":"ok","error":"","text_len":41000,"versions":1,"url":"https://www.sodnapraksa.si/dokument/uprs/8933860","first_seen":"2026-11-13","last_checked":"2026-11-16 07:35","relevance":"hit","score":5,"query":"","source_key":"sodnapraksa_si","verdict":{"relevance":"hit","score":5,"topics":["Персональные данные"],"need_body":3,"authorities":[],"evidence":[{"topic":"Персональные данные","term":"osebn podatk","weak":false,"pos":30023,"ctx":"ali nadzornega postopka ali škodovalo interesom postopka po tem zakonu ali zaradi varstva osebnih podatkov (četrti odstavek). komisija o pravici do vpogleda v spis odloči najpozneje v 15 dneh od v","zone":"текст","weight":1},{"topic":"Персональные данные","term":"osebn podatk","weak":false,"pos":31004,"ctx":"spis ali omejitvi prepisa posameznega ali vseh dokumentov sprejme senat (drugi odstavek). osebni podatki, ki so javno dostopni, osebni podatki, ki niso varovani, ter osebni podatki, na katere se","zone":"текст","weight":1},{"topic":"Персональные данные","term":"osebn podatk","weak":false,"pos":31042,"ctx":"ali vseh dokumentov sprejme senat (drugi odstavek). osebni podatki, ki so javno dostopni, osebni podatki, ki niso varovani, ter osebni podatki, na katere se opira odločitev komisije, se pri vpog","zone":"текст","weight":1},{"topic":"Персональные данные","term":"osebn podatk","weak":false,"pos":31080,"ctx":"gi odstavek). osebni podatki, ki so javno dostopni, osebni podatki, ki niso varovani, ter osebni podatki, na katere se opira odločitev komisije, se pri vpogledu v spis razkrijejo in se omogoči n","zone":"текст","weight":1},{"topic":"Персональные данные","term":"osebn podatk","weak":false,"pos":31266,"ctx":"mogoči njihov prepis. osebo, ki vpogleduje v spis, se ob tem opozori na posledice zlorabe osebnih podatkov in na posledice kršitve tajnosti postopka (tretji odstavek). komisija vpogled v spis prav","zone":"текст","weight":1}],"dropped":[]},"last_changed":"2026-11-13","meta":{"full_text_url":"https://sodnapraksa.si/backend/api/search/documents/orders/8933860","ecli":"ECLI:SI:UPRS:2026:I.U.1663.2025.7"},"source_url":"https://www.sodnapraksa.si/dokument/uprs/8933860","text":"Pravica do vpogleda v spis je neločljivo povezana s pravico do izjave v postopku kot eno temeljnih pravic upravnega oz. v tem primeru drugega javnopravnega postopka. Seznanitev z vsemi relevantnimi podatki je predpogoj za uspešno uveljavitev pravice do izjave. Že zato ni mogoče trditi, da izpodbijani akt o zavrnitvi tožnikovega predloga za vpogled v spis nima očitnih posledic za tožnika. Poleg tega je že zakonodajalec ocenil, da je potrebno varstvo zoper tovrstne sklepe v postopkih po ZIntPK drugače urediti kot to velja za druge upravne postopke, tj. z možnostjo uveljavljanja samostojnega sodnega varstva.\nObrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje vseh sestavin iz 214. člena ZUP in je v tolikšni meri pomanjkljiva, da ga ni mogoče preizkusiti. Toženka se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj sklicuje na upoštevne predpise (15.c člen ZIntPK), ne navaja pa konkretno, na kakšen način bi vpogled tožnika kot obravnavane osebe v sporne dokumente škodoval interesom tega postopka (četrti odstavek 15.c člena ZIntPK), še zlasti glede na nedoločno opredelitev teh dokumentov (delovni dokument, storno).\n\nTožbi se ugodi tako, da se točka 1 izreka sklepa Komisije za preprečevanje korupcije 06216-20/2023/162 z dne 5. 9. 2025 odpravi v zavrnilnem delu, ki se nanaša na dokumente spisa zadeve št. 06216-20/2023 in sicer št. 06216-20/2023-144 (Delovni dokument), 06216-20/2023-153 (Delovni dokument), 06216-20/2023-157 (Sklep o omejitvi oziroma zavrnitvi vpogleda v spis - Delovni dokument) ter 06216-20/2023-159 (STORNO) in se zadeva v tem obsegu vrne vrne istemu organu v ponovni postopek.\n\nTožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačil zakonskimi zamudnimi obrestmi.\n\nZ izpodbijanim sklepom je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija, KPK, tudi tožena stranka) zaprosilu tožnika za vpogled v popis spisa in vpogled v spis od zap. št. 140 dalje ugodila, razen v delu, ki se nanaša na dokumente spisa zadeve št. 06216-20/2023: 06216-20/2023-141 (dopis za ponovno vročanje prilog na drugo tel. št.), 06216-20/2023-143 (Izjasnitev - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-144 (Delovni dokument), 06216-20/2023-145 (Zahteva - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-146 (Dokazni predlog - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-147 (Zahteva za posredovanje zapisnika in prepisa zvočnega posnetka - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-148 (Odgovor in dopis Odvetniški družbi A., 06216-20/2023-153 (delovni dokument), 06216-20/2023-154 (Zaprosilo - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-155 (Dopis - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-156 (Odgovor na zaprosilo - Odvetniška družba A.), 06216-20/2023-157 (Sklep o omejitvi oz. zavrnitvi vpogleda v spis - delovni dokument), 06216-20/2023-159 (STORNO) in 06216-20/2023-160 (Dopolnitev odgovora na poziv KRK po postavitvi pisnih vprašanj za pričo A. A. - Odvetniška družba A.) - točka 1 izreka. Dokumenti se odvetniku tožnika posredujejo preko SOVD na naslov njegove elektronske pošte ... . Geslo za vpogled se pošlje na telefonsko številko, ki jo navaja (točka 2 izreka). Posebni stroški v postopku niso nastali (točka 3 izreka).\n\nV obrazložitvi sklepa Komisija navaja, da je tožnik 25. 8. 2025 podal zaprosilo za popis spisa št. 06216-20/2023 in kopijo listinske dokumentacije od št. 140 dalje oz. za vpogled v spis. V nadaljevanju navaja pravno podlago za odločitev in sicer 15.c člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZlntPK) in 45. člen Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Poslovnik). Tožniku je Komisija dovolila vpogled v popis spisa dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, saj v zvezi s tem niso obstajali razlogi za omejitev ali zavrnitev vpogleda. Komisija je ugotovila, da tožnik z dokumentacijo pod št. 06216-20/2023-141 in 06216-20/2023-148 že razpolaga, saj gre za dokumente, ki jih je Komisija tožniku že vročila, zato je vpogled v to dokumentacijo zavrnila. Komisija je ugotovila tudi, da je dokumentacijo pod št. 06216-20/2023-143, 06216-20/2023-145, 06216-20/2023-146, 06216-20/2023-147, 06216-20/2023-154, 06216-20/2023-155, 06216-20/2023-156 in 06216-20/2023-160 Komisiji posredoval tožnik sam in z njo tako že razpolaga, zato je vpogled v to dokumentacijo zavrnila. V skladu s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK je Komisija zavrnila vpogled v dokumente pod št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023-157, ker gre za \"delovne dokumente\" oz. za \"interno komunikacijo organa\" v zvezi z vodenjem postopka. Vpogled v te dokumente bi škodoval interesom postopka po ZlntPK. Zavrnila je tudi vpogled v dokument pod št. 06216-20/2023-159, ker gre za \"stornirani dokument\". Pri ostalih dokumentih niso bili podani razlogi za omejitev ali zavrnitev pravice do vpogleda v spis, zato je v preostalem delu tožnikovemu zaprosilu za vpogled v spis ugodila, kot to izhaja iz 1. točke izreka obravnavanega sklepa. Na podlagi četrtega odstavka 45. člena Poslovnika Komisija vpogled v spis praviloma omogoči elektronsko, preko spletnega portala za prenos datotek, oziroma prosilcu varno elektronsko posreduje dokumentacijo. Navedeni dokumenti se posredujejo preko SOVD na elektronski naslov: ..., geslo pa se pošlje na telefonsko številko, ki jo navaja.\n\nTožnik v tožbi navaja, da predmetni sklep v izpodbijanem delu ne vsebuje konkretne obrazložitve zavrnitve tožnikove zahteve za vpogled v spis. Glede dokumentov št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023- 157 navaja le, da vsebuje zgolj pavšalno navedbo, da gre za \"delovne dokumente\" oz. \"interno komunikacijo organa\" v zvezi z vodenjem postopka, vpogled v te dokumente pa naj bi škodoval interesom postopka po ZlntPK. S takšno obrazložitvijo standardu obrazloženosti ni zadoščeno. Toženka v obrazložitvi v nasprotju z določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK ne pojasni, kakšna je bistvena vsebina posameznega dokumenta oz. katere dokumente zajema z nedoločnima pojmoma \"delovni dokumenti\" oz. \"interna komunikacija\", pri čemer se ta pojma pomensko ne prekrivata. Gre za pavšalno uporabo obeh pojmov. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne obsega ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov (drugi in tretji odstavek 214. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK). Komisija ne pojasni, zakaj naj bi razkritje navedenih dokumentov škodovalo interesom postopka po ZlntPK (drugi in tretji odstavek 214. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK) in se tudi ne opredeli do zakonskega pogoja, da mora imeti za ugotovitev verjetnosti, da bi vpogled v spis ogrozil interese postopka, podlago v mnenju pristojnega organa (četrti odstavek 15.c člena ZlntPK). Glede dokumenta pod št. 06216-20/2023-159 Komisija navede zgolj, da se zavrne vpogled, ker gre za \"storniran dokument\". Z navedenim standardu obrazloženosti ni zadoščeno. Toženka v obrazložitvi v nasprotju z določbo prvega odstavka 214. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK tudi v zvezi z dokumentom št. 06216- 20/2023-159 ne pojasni, kakšna je bistvena vsebina tega dokumenta. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne obsega ugotovljenega dejanskega stanja niti razlogov, odločilnih za presojo (drugi in tretji odstavek 214. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnjeno, iz katerega razloga po 15.c členu ZlntPK je Komisija vpogled v ta dokument zavrnila. Odločitev v tem delu ni obrazložena. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje določne navedbe predpisov, na katere se v tem delu opira sklep niti razlogov, da ugotovljeno dejansko stanje narekuje takšen sklep (točki 4 in 5 prvega odstavka 214. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK). Po povedanem obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje vseh predpisanih sestavin (prvi odstavek 214. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK) niti iz nje niso razvidni bistveni razlogi za odločitev, da je potrebno glede navedenih dokumentov zavrniti zahtevo tožnika za vpogled v spis. Iz navedenih razlogov se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka (točka 2 prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1 v zvezi s točko 7 drugega odstavka 237. člena ZUP in četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK).\n\nDejansko stanje je v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa napačno oz. nepopolno ugotovljeno. Komisija za dokument št. 06216-20/2023-153 v izpodbijanem sklepu navaja, da gre za \"delovni dokument\" oz. za \"interno komunikacijo\" organa v zvezi z vodenjem postopka, vendar je iz popisa spisa razvidno, da je v stolpcu \"Smer\" označen s puščico (<—), kar pomeni, da gre za izhodni dokument v smislu 10. točke 6. člena Uredbe o upravnem poslovanju, to je dokument, ki je nastal pri delu organa in ga je organ poslal drugemu naslovniku. Glede na navedeno, ne drži ugotovitev Komisije, da gre za \"delovni dokument\" oz. za \"interno komunikacijo\" organa. Komisija za dokument št. 06216-20/2023-159 navaja, da gre za \"stornirani dokument\", vendar je iz popisa spisa razvidno, da je tudi ta dokument s puščico označen kot izhodni dokument. Niti iz izpodbijane odločitve Komisije niti iz popisa zadeve 06216-20/2023 ni mogoče ugotoviti vsebine dokumentov pod št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153, 06216-20/2023- 157 in 06216-20/2023-159, kar je v nasprotju s 56. členom Uredbe o upravnem poslovanju, ki določa, da mora popis zadeve med drugim vsebovati tudi kratko vsebino dokumenta, zaradi česar ni mogoče preveriti navedbe Komisije, da gre za \"delovne dokumente\" oz. za \"interno komunikacijo\" organa. Za odločitev v tej zadevi je potrebna predložitev celotnega predmetnega spisa Komisije. Po povedanem Komisija dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovila oz. je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju (točka 3 prvega odstavka 27. člena ZUS-1).\n\nV skladu s 15.c členom ZlntPK ima tožnik kot obravnavana oseba v predmetnem postopku pravico do vpogleda v spis, ki je pogoj, da lahko v postopku uveljavlja svojo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), ki je v postopku pred Komisijo izražena zlasti z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK), ki obravnavani osebi daje pravico, da se izjasni o vsebini očitane kršitve ter da v zvezi s tem poda navedbe in dokazne predloge. Izjeme od pravice do vpogleda v spis, ki so določene v tretjem in četrtem odstavku 15.c člena ZlntPK, je potrebno razlagati restriktivno. Komisija v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navede konkretnih razlogov, zaradi katerih bi razkritje dokumentov št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023-157 lahko škodovalo interesom postopka po ZlntPK. Glede dokumenta 06216- 20/2023-159 pa Komisija ne opredeli razloga za zavrnitev vpogleda v ta dokument. Za omejitev pravice do vpogleda v spis po 15.c členu ZlntPK tak razlog tudi ne obstoji. Komisija je v izpodbijanem sklepu napačno uporabila materialno pravo (točka 1 prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ko je ugotovila, da so podani razlogi, v primeru katerih je po določbi 15.c člena ZlntPK dopustno odreči vpogled v dokumente št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153, 06216-20/2023-157 in 06216-20/2023-159. Ker takšni razlogi niso podani, je Komisija s tem, ko je tožniku zavrnila vpogled v sporne dokumente kršila pravico do vpogleda v spis (15.c člen ZintPK) in pravico do izjave (9. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZIntPK ter 22. člen Ustave RS), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (točka 2 prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišču predlaga naj tožbi ugodi in točko 1 izreka sklepa Komisije 06216-20/2023/162 z dne 5. 9. 2025 odpravi v zavrnilnem delu, v katerem tožniku zavrne zahtevo za vpogled v spis pod opr. št. 06216-20/2023 v delu, ki se nanaša na dokumente spisa zadeve št. 06216-20/2023-144 (Delovni dokument), 06216-20/2023-153 (Delovni dokument), 06216-20/2023-157 (Sklep o omejitvi oz. zavrnitvi vpogleda v spis - delovni dokument), 06216-20/2023-159 (STORNO) in zadevo v tem delu vrne toženki v ponovno odločanje. Toženki naj tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.\n\nV odgovoru na tožbo toženka prereka navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrže (točka 5 prvega odstavka 36. člena ZUS-1), podrejeno pa, naj jo kot neutemeljeno zavrne. Tožnik je bil seznanjen z vsemi listinami v spisu, do katerih je imel pravico vpogleda. Iz osnutkov ugotovitev o konkretnem primeru, ki ju je tožnik prejel 11. 7. 2025 in 7. 10. 2025 izhaja, na katere dokumente je toženka oprla svojo odločitev. Izpodbijani akt nima posledic za tožnika, zato sodišču predlaga, naj tožbo zavrže. V nadaljevanju povzema vsebino izpodbijanega sklepa ter 15.c člena ZIntPK in 45. člena Poslovnika. Iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa je razviden konkreten razlog zavrnitve vpogleda v posamezne dokumente spisa. Bodisi gre za delovne dokumente oziroma interno komunikacijo organa v zvezi z vodenjem postopka po ZlntPK, bodisi za stornirane dokumente. Toženka je pojasnila, da obravnavani dokumenti predstavljajo delovne oziroma stornirane dokumente, kar izhaja že iz samega poimenovanja teh dokumentov v izreku izpodbijanega sklepa, ki v postopkih nimajo dokazne vrednosti. Toženka svoje odločitve na takšne dokumente ne sme opreti. Gre za dokumente, ki so bili ustvarjeni v postopku nastajanja končnega dokumenta, ki je strankam postopka v poznejši fazi tudi posredovan, kar pojasni. Nepodpisani, tj. delovni dokumenti niso del uradnega spisa, ki bi lahko bili predmet vpogleda v spis. Zavrnitev vpogleda v takšne dokumente ne vpliva na odločitev o glavni stvari. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi opr. št. IV U 8/2021-18 z dne 29. 4. 2024 zavzelo stališče, da dokumenti, ki niso podpisani, ne predstavljajo dokumente zadeve, kot jih opredeljuje prvi odstavek 82. člena ZUP. Oblika in podpis dokumenta je predpisana v 63.a členu Uredbe o upravnem poslovanju. Wordov dokument brez podpisa ne predstavlja dokumenta zadeve, posledično stranka nima pravice vanj vpogledati. Možnost \"storniranja\" dokumentov predvideva Uredba o upravnem poslovanju v 3. točki prvega odstavka 61. člena. Izraz \"storno\" se uporablja za označitev pomotoma evidentiranega dokumentarnega gradiva in je še vedno knjižen zaradi sledljivosti. Takšen dokument ni več del spisa. Navedeno izhaja že iz izraza \"storno\", česar zato ni potrebno posebej pojasnjevati. Pravice do vpogleda v spis ni mogoče razširiti, da bi se lahko omogočilo vpogled v dokumente, ki niso del spisa. Pravice tožnika niso bile kršene, če se ni seznanil z dokumentom, ki ni bil predmet odločanja. Tako kot na delovne dokumentu, tudi na stornirane dokumente toženka svoje odločitve ne sme in ne more opirati. V popisu predmetnega spisa je bila vsebina dokumentov ustrezno opredeljena, saj je razvidno, da gre za delovne dokumente (glede dokumentov št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023-157) oziroma za stornirane dokumente (dokument št. 06216-20/2023-159). Nelogičen je tožbeni očitek glede mnenja pristojnega organa v zvezi z četrtim odstavkom 15.c člena ZlntPK. Kateri pristojni organ naj bi podal mnenje o verjetnosti škodovanja postopku, ni jasno. Glede dokumenta št. 06216-20/2023-153 toženka pojasnjuje, da je bil v dokumentarnem sistemu zaveden kot izhodni dokument. Gre za delovni dokument, ki ni bil podpisan in odpremljen. Očitki glede nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne držijo. Glede dokumenta št. 06216-20/2023-159, ki je bil v dokumentarnem sistemu storniran navaja, da puščica < v popisu spisa zadeve načeloma res označuje izhodni dokument. \"Smer\" puščice nakazuje le na vrsto dokumenta (lastni, vhodni, izhodni dokument) in ne pomeni dejanske odpreme dokumenta. Dokument št. 06216-20/2023-159 ni bil podpisan in odpremljen, ampak je bil storniran. Popis zadeve je samodejno ustvarjen popis, v katerega toženka ročno ne posega. Ker je bil dokument št. 06216-20/2023-159 pomotoma evidentiran v dokumentarnem sistemu in zaveden kot izhodni, je označba \"smeri\" (puščica <) v popisu ostala kljub temu, da je bil dokument storniran. Ker gre za delovne dokumente oziroma storniran dokument, toženka ni dolžna pojasnjevati, kakšna je bila njihova vsebina. Tudi tožnikovi očitki neobrazloženosti izpodbijanega sklepa so neutemeljeni. Toženka je konkretizirano pojasnila razlog zavrnitve vpogleda v posamezen dokument. Pravica do vpogleda v spis ni absolutna. V zvezi z očitki glede kršitve pravice do izjave toženka pojasnjuje, da je predmet presoje predmetnega spora zgolj pravica do vpogleda v spis. Pravica do izjave pa se mora tožniku zagotoviti pred izdajo končne odločbe v postopku, ki se vodi pod št. 06216-20/2023, torej v postopku ugotavljanja ali je tožnik kršil integriteto ali ne. V postopku vpogleda v spis pa tožena stranka odloča le o tožnikovi pravici do vpogleda v spis. Morebitno kršitev pravice do izjave bo tožnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper končno odločitev toženke. Tudi 9. člen ZUP (pravica do izjave)) in 22. člen Ustave RS nista bila kršena. V nadaljevanju bo imel tožnik zoper odločitev toženke možnost sprožiti upravni spor.\n\nV pripravljalni vlogi se tožnik ne strinja z navedbo toženke, da izpodbijani akt zanj nima posledic. Toženka obstoj razloga za zavrženje utemeljuje s tem, da naj izpodbijani sklep ne bi v ničemer kratil tožnikove pravice do izjave in tudi ne bi kršil 22. člena Ustave RS, materialnih določb niti naj ne bi bila zagrešena bistvena kršitev pravil postopka. Toženka neobstoj pravnih posledic za tožnika utemeljuje s tem, da naj bi bila njegova tožba neutemeljena, kar ni logično. Razlogi, ki jih navaja toženka ne predstavljajo razlogov za zavrženje po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ti razlogi tudi niso spoznavni na prvi pogled, temveč zahtevajo vsebinsko presojo tožbenih razlogov. Tako ni izpolnjen pogoj, da morajo biti očitni. Pravne posledice izpodbijanega sklepa za tožnika so v tem, da mu je bila z njim omejena pravica do vpogleda v spis (15.c člen ZIntPK) in sicer v dokumente 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023-157. Zoper tak sklep je izrecno predvidena možnost tožbe v upravnem sporu (15.c člen ZIntPK). Pravica do vpogleda v spis je predpogoj, da lahko tožnik v postopku pred toženko uveljavlja pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), ki je postopku pred Komisijo izražena z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZIntPK), ki obravnavani osebi daje pravico, da se izjasni o vsebini očitane kršitve ter, da v zvezi s tem poda navedbe in dokazne predloge. Tako je bila z izpodbijanim sklepom tožniku omejena tudi pravica do izjave v postopku, kar pojasni. Tožnikov pravni interes je utemeljen tudi s tem, da je v zadevi opr. št. 06216-20/2023, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, vložil zahtevo za izločitev uslužbenca toženke B. B. iz obravnavanja in odločanja v zadevi in zahteval tudi izločitev vseh dejanj in opravil, ki jih je navedeni izvedel v tej zadevi, o čemer še ni bilo odločeno, kar pojasni. Tožnik se mora, da lahko uveljavlja pravico do izločitve procesnih dejanj, seznaniti tudi z delovnimi dokumenti v navedeni zadevi, vpogled v katere mu je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen. Zato ima pravni interes, da se seznani z delovnimi dokumenti zadeve, iz katerih bo razvidno tudi, kateri uslužbenec je dokument pripravil. V 2. in 3. točki odgovora na tožbo pa toženka zgolj povzema vsebino izpodbijane odločitve in predpisov. V 4. točki odgovora na tožbo najprej nasprotuje očitku, da je izpodbijani sklep neobrazložen (prvi odstavek 214. člena ZUP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po mnenju tožnika ni razviden konkreten razlog zavrnitve vpogleda v posamezne dokumente spisa. Obrazložitev tako ni individualizirana in konkretizirana. Toženka navaja, da je vpogled v sporne dokumente zavrnila, ker gre bodisi za \"delovne dokumente\" oz. \"interno komunikacijo\" organa v zvezi z vodenjem postopka po ZlntPK, bodisi za \"storniran dokument\" kar predstavlja zgolj nedoločno označbo dokumentov in ne njihove vsebine, zaradi česar iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katera dejstva so bila upoštevana in zakaj je bila izpodbijana odločitev sprejeta. Bistvene vsebine dokumentov tudi ni mogoče ugotoviti iz popisa spisa, ker izrazi \"delovni dokument\" oz. \"storno\" pomenijo zgolj splošne oznake v nasprotju s 56. členom Uredbe o upravnem poslovanju in v nasprotju s siceršnjo prakso toženke, ki druge dokumente v popisu spisa označuje tako, da je mogoče ugotoviti njihovo bistveno vsebino. Pojma \"delovni dokumenti\" oz. \"interna komunikacija\" se pomensko ne prekrivata, zato je pavšalna uporaba obeh pojmov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nerazumljiva tudi iz tega razloga. Trditve toženke v odgovoru na tožbo ostanejo na pavšalni ravni in niso izkazane. Toženka zgolj na splošno pojasnjuje pomen \"delovnih\" in \"storniranih\" dokumentov v postopku, pri čemer ne trdi, da se te lastnosti nanašajo tudi na dokumente, vpogled v katere je zavrnila z izpodbijanim sklepom. Zgolj posplošeno se sklicuje na šesti odstavek 82. člena ZUP in niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da sporni dokumenti predstavljajo bodisi zapisnik o posvetovanju in glasovanju, bodisi osnutek odločb. Navedeno tudi ni razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Gre za bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki je v sodnem postopku ni mogoče odpraviti. Glede vsebine dokumentov odgovor na tožbo nasprotuje sam sebi. Toženka najprej navaja, da je vsebina dokumentov ustrezno opredeljena (strani 5 in 6 odgovora na tožbo), nato pa, da ni dolžna pojasnjevati, kakšna je bistvena vsebina teh dokumentov (stran 7 odgovora na tožbo). Splošne lastnosti \"delovnih\" in \"storniranih\" dokumentov, ki jih navaja toženka tudi sicer ne morejo predstavljati razloga za zavrnitev vpogleda. Na pravico do vpogleda ne vpliva dejstvo, da \"delovni\" in \"stornirani\" dokumenti v tovrstnih postopkih po njenih navedbah nimajo dokazne vrednosti. Tudi kolikor ne gre za dokumente, ki bi v ožjem smislu predstavljali dokaz v postopku, je seznanitev z njimi pogoj, da tožnik v postopku pred toženko lahko uveljavlja svoje procesne pravice. Tožnik meni, da dokumentov zadeve ne predstavljajo zgolj dokumenti, ki jih sprejme in podpiše senat oz. član senata toženke in so odpremljeni stranki. Obravnavana oseba ima v postopku pred toženko pravico do seznanitve ne le z odločitvami, ki jih sprejme senat toženke, temveč tudi z drugimi dokumenti zadeve, ki so pripravljeni pred odločitvijo. \"Dokument\" v skladu z definicijo iz Uredbe o upravnem poslovanju predstavlja vsak zapis, ki je sprejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje (prvi odstavek 6. člena Uredbe o upravnem poslovanju). Pravica do vpogleda ne more biti omejena na dokumente, ki jih sprejme in podpiše senat toženke. Glede na to, da sporne dokumente toženka sama vodi v spisu in v popisu spisa v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, ne more uspeti z navedbo, da ti dokumenti niso del uradnega spisa, ki bi lahko bili predmet vpogleda v spis. Predmetna zadeva se razlikuje od zadeve, razsojene s sodbo Upravnega sodišča RS IV U 8/2021-18 z dne 29. 4. 2024, kjer je tožeča stranka zahtevala vpogled v datoteke, ki niso ustrezale pojmu dokumenta in niso bile del spisa zadeve. Z vnosom v spis pisanje postane dokument, ki je del spisovne dokumentacije in ima kot tak tudi pravne posledice. Pisanje se v spis vnese šele po tem, ko je posamezno besedilo podpisano s strani uradne osebe, ki je dokument pripravila, v določenih primerih pa s strani predstojnika organa. Glede navedb o ugotavljanju verjetnosti iz četrtega odstavka 15.c člena ZlntPK tožnik navaja, da se toženka v izpodbijanem sklepu sama sklicuje na to določbo in izrecno navaja, da bi vpogled v dokumente škodoval interesom postopka po ZlntPK (str. 3 izpodbijanega sklepa). Glede dokumentov 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023-159 so navedbe toženke v nasprotju z vsebino popisa spisa, kar pojasni. Toženka za svoje navedbe ne predloži dokazov, tožnik pa tudi ne more preveriti resničnosti trditev toženke, zaradi česar se o teh navedbah ne more izjaviti. Toženka zastopa napačno stališče, da je predmet presoje v konkretnem sporu zgolj pravica do vpogleda v spis, ne pa tudi pravica do izjave. Pravica do informiranja oz. vpogleda v spis je ena od pravic, ki tvorijo vsebino načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZIntPK). Določbe o informiranju udeležencev oz. pregledu dokumentov so tesno povezane tudi z določbo 22. člena Ustave RS. Brez pravice do vpogleda v celoten spis zadeve tožnik ne more izvršiti svoje pravice do izjave, kar vključuje izjavo o osnutku ugotovitev o konkretnem primeru. Tožnik se ima v okviru pravice do izjave pravico seznaniti ne le z osnutkom akta, temveč tudi z vsem procesnim gradivom, na katerem ta akt temelji oz. bi lahko bilo relevantno za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Ta pravica je bila tožniku z izpodbijanim aktom odvzeta, zaradi česar je bila kršena tožnikova pravica do izjave (9. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZIntPK) ter enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Ne drži navedba toženke, da je bil tožnik seznanjen s celotnim spisom zadeve.\n\nTožba je utemeljena.\n\nPred vsebinskim obravnavanjem predmetne zadeve je sodišče najprej presojalo ali so podani pogoji za zavrženje tožbe po določbi 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot to navaja toženka, ki meni, da izpodbijani akt za tožnika očitno nima nobenih posledic. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zavrnitev vpogleda v spis. Pravica do vpogleda v spis je v primerih, ko stranka postopka zahteva vpogled v spis, ki se vodi na ali njeno zahtevo ali, ki se vodi zoper njo, (načeloma) procesna pravica 1 , o kateri se odloči tekom upravnega postopka. Odločitev o tej pravici nima samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, temveč je morebitno tovrstno kršitev mogoče uveljavljati zoper odločitev o glavni stvari. Drugačna ureditev od navedene izhaja iz petega odstavka 15.c člena ZIntPK (ki v razmerju do ZUP glede vprašanj postopka predstavlja specialni predpis), po katerem je zoper tak sklep 2 (izrecno) dopusten upravni spor. Povedano drugače: akt, s katerim se po citirani določbi 15. c člena ZIntPK odloči o vpogledu v spis obravnavane osebe, predstavlja akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Posledično je zato ta sklep podvržen (vsebinski) presoji zakonitosti in pravilnosti na način ter pod pogoji iz ZUS-1, če sklep, ki se izpodbija, izpolnjuje (ostale) procesne predpostavke, ki jih za vsebinsko obravnavo akta določa 36. člen ZUS-1. 3\n\nToženka v odgovoru na tožbo ugovarja, da je treba tožbo tožnika zavreči iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 4 , ker izpodbijani akt po mnenju toženke za tožnika očitno nima posledic. Sodišče glede na predhodno opredelitev sklepa iz 15. c člena ZIntPK temu stališču toženke ne more slediti. Sodišče pritrjuje tožniku, da je pravica do vpogleda v spis neločljivo povezana s pravico do izjave v postopku kot eno temeljnih pravic upravnega oz. v tem primeru drugega javnopravnega postopka. Seznanitev z vsemi relevantnimi podatki je predpogoj za uspešno uveljavitev pravice do izjave. Že zato ni mogoče trditi, da izpodbijani akt o zavrnitvi tožnikovega predloga za vpogled v spis nima očitnih posledic za tožnika. Pri tem sodišče dodatno pojasnjuje, da je že zakonodajalec ocenil, da je potrebno varstvo zoper tovrstne sklepe v postopkih po ZIntPK drugače urediti kot to velja za druge upravne postopke, tj. z možnostjo uveljavljanja samostojnega sodnega varstva. 5 Ker so po presoji sodišča v obravnavani zadevi izpolnjene tudi druge procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 6 , sodišče tožbe ni zavrglo, kot je to predlagala toženka, marveč je zadevo vsebinsko obravnavalo.\n\nV obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je Komisija pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo vlogo za vpogled v spis zadeve št. 06216-20/2023 v delu, ki se nanaša na dokumente spisa št. 06216-20/2023-144 (Delovni dokument), 06216-20/2023-153 (delovni dokument), 06216-20/2023-157 (Sklep o omejitvi oz. zavrnitvi vpogleda v spis - delovni dokument) in 06216-20/2023-159 (STORNO). Z zavrnitvijo vloge za vpogled v predhodno navedeno dokumentacijo zadeve 06216-20/2023 se tožnik ne strinja in meni, da je bilo v navedenem delu dejansko stanje nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno, materialno pravo napačno uporabljeno (četrti odstavek 15.c člen ZIntPK), podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka (214. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 15.c člena ZIntPK).\n\nToženka je svojo odločitev o zavrnitvi predlaganega vpogleda tožnika v citirane dokumente iz izpodbijanega sklepa oprla na določbi 15.c člena ZIntPK in 45. člena Poslovnika. Na podlagi 15.c člena ZIntPK v primeru drugih javnopravnih postopkov ima obravnavana oseba oziroma oseba, zoper katero je podana prijava, pravico vpogleda v spis po opravljenem predhodnem preizkusu prijave (prvi odstavek). Druge osebe imajo pravico do vpogleda v spis, če izkažejo svoj pravni interes, in sicer po zaključku postopka pred komisijo (drugi odstavek). Komisija pri vpogledu v spis ne sme razkriti identitete prijavitelja ali podatkov, na podlagi katerih gaje mogoče identificirati (tretji odstavek). Pravica do vpogleda v spis ali prepis posameznega ali vseh dokumentov se ustrezno omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da obstaja verjetnost, da bi to ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega postopka ali drugega sodnega ali nadzornega postopka ali škodovalo interesom postopka po tem zakonu ali zaradi varstva osebnih podatkov (četrti odstavek). Komisija o pravici do vpogleda v spis odloči najpozneje v 15 dneh od vložitve zahteve. Komisija odloči s sklepom, kadar pravico do vpogleda omeji ali zavrne. Zoper sklep komisije je dopusten upravni spor (peti odstavek). Postopek vpogleda v spis se podrobneje uredi v poslovniku Komisije (šesti odstavek). Za konkretni primer sta relevantna zlasti prvi in četrti odstavek 15.c člena ZIntPK.\n\nV skladu z določbo 45. člena Poslovnika Komisija v zadevi, za katero je predhodno obveščena, da o njej teče predkazenski, kazenski ali drug sodni ali nadzorni postopek, v roku 5 delovnih dni pridobi obrazloženo mnenje pristojnega organa, v katerem ta oceni, ali obstaja verjetnost, da bi razkritje podatkov iz zadeve ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka (prvi odstavek). Sklep o zavrnitvi pravice do vpogleda v spis ali omejitvi prepisa posameznega ali vseh dokumentov sprejme senat (drugi odstavek). Osebni podatki, ki so javno dostopni, osebni podatki, ki niso varovani, ter osebni podatki, na katere se opira odločitev Komisije, se pri vpogledu v spis razkrijejo in se omogoči njihov prepis. Osebo, ki vpogleduje v spis, se ob tem opozori na posledice zlorabe osebnih podatkov in na posledice kršitve tajnosti postopka (tretji odstavek). Komisija vpogled v spis praviloma omogoči elektronsko, preko spletnega portala za prenos datotek, oziroma prosilcu varno elektronsko posreduje dokumentacijo. Kadar Komisija omogoči fizični vpogled v spis ali prepis dokumentov, morata biti na vpogledu praviloma prisotna dva uslužbenca (četrti odstavek). Komisija vpogled omogoči, ko razlogi za zavrnitev oziroma omejitev minejo oziroma najkasneje pred izdajo osnutka ugotovitev o konkretnem primeru (peti odstavek).\n\nTožnik prvenstveno ugovarja kršitev določb postopka, ker izpodbijani sklep ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin v skladu z določbo 214. člena ZUP in je pomanjkljivo obrazložen do takšne mere, da ne omogoča preizkusa, s čimer soglaša tudi sodišče. Ugovarja pa tudi napačno uporabo materialnega prava in sicer določbe 15.c člena ZIntPK\n\nGlede zavrnitve vpoglede v dokumente št. 06216-20/2023-144, 06216-20/2023-153 in 06216-20/2023- 157 toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le, da gre za \"delovne dokumente\" oz. \"interno komunikacijo organa\" v zvezi z vodenjem postopka, vpogled v te dokumente pa naj bi škodoval interesom postopka po ZlntPK. V tem delu je toženka svojo odločitev utemeljila z razlogom, ki ga kot dopustnega za zavrnitev vpogleda v spis določa četrti odstavek 15.c člena ZIntPK, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšen način bi vpogled tožnika kot obravnavane osebe v ta dokumenta škodoval interesom tega postopka, še zlasti glede na nedoločno opredelitev teh dokumentov. Ker četrti odstavek 15.c člena ZlntPK določa, da se vpogled v spis omeji ali odreče, če Komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da obstaja verjetnost, da bi to škodovalo interesom postopka po tem zakonu, gre tako za zakonski pogoj, katerega izpolnjenosti toženka ni preverila niti v izpodbijanem sklepu ni obrazložila. Pavšalna obrazložitev, da gre za \"delovne dokumente\" oz. \"interno komunikacijo organa\" v zvezi z vodenjem postopka, vpogled v te dokumente pa naj bi škodoval interesom postopka po ZlntPK pa tudi po presoji sodišča ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev vpogleda v spis. Tožnik tudi pravilno opozarja, da pojem \"delovni dokument\" ni enak pojmu \"interna komunikacija organa\", temveč gre za dva pomensko različna pojma. Materialno pravo in sicer četrti odstavek 15.c člena ZIntPK je bilo napačno uporabljeno, podana pa je tudi kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazloženosti upravnega akta in se zato izpodbijanega akta ne da preizkusiti.\n\nKomisija za dokument št. 06216-20/2023-159 zgolj navaja, da gre za \"stornirani dokument\". Ta navedba tudi po presoji sodišča ne zadošča za utemeljitev zavrnitve vpogleda v ta dokument. Ni namreč razvidno, kakšna je vsebina tega dokumenta, niti ni naveden predpis, ki utemeljuje zavrnitev vpogleda v ta dokument. Toženka ima podlago za zavrnitev vpogleda v spis iz razlogov, ki so navedeni v četrtem odstavku 15.c člena ZIntPK. \"Storno dokumenta\" med te razloge ne sodi. Pri tem zato ni relevantno, da med pisarniške odredbe po Uredbi o upravnem poslovanju spada tudi odredba ''storno'', ki označuje pomotoma evidentirano dokumentarno gradivo (3. točka prvega odstavka 61. člena), kot to opozarja toženka v odgovoru na tožbo. Materialno pravo in sicer četrti odstavek 15.c člena ZIntPK je bilo tudi v tem delu napačno uporabljeno, podana pa je tudi kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazloženosti upravnega akta in se zato izpodbijanega akta ne da preizkusiti.\n\nV skladu z določbo 214. člena ZUP mora upravni akt vsebovati vse zakonsko predpisane elementa in tudi obrazložitev, ki omogoča preizkus. Po 214. členu ZUP obrazložitev upravne odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Obrazložitev je eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter možnosti pravnega in posebej sodnega varstva, ki ju dajeta posamezniku 23. člen in 25. člen Ustave RS. Pravico do obrazložitve je treba šteti tudi kot del pravice do poštenega obravnavanja oziroma postopka po 6. členu EKČP. Obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, obveznost obrazložitve pa tudi zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Glede na navedeno je polna obrazložitev nujna sestavina odločbe 7 . Tako tudi Ustavno sodišče RS v več odločbah 8 .\n\nČe obrazložitev upravnega akta zakonsko predpisane vsebine iz 214. člena ZUP ne vsebuje, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti takšnega upravnega akta. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi pa je tudi del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.\n\nSodišče pritrjuje tožniku, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje vseh sestavin iz 214. člena ZUP in je v tolikšni meri pomanjkljiva, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Toženka se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj sklicuje na upoštevne predpise (15.c člen ZIntPK), ne navaja pa konkretno, na kakšen način bi vpogled tožnika kot obravnavane osebe v sporne dokumente škodoval interesom tega postopka (četrti odstavek 15.c člena ZIntPK), še zlasti glede na nedoločno opredelitev teh dokumentov (delovni dokument, storno). Ob odsotnosti teh delov obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.\n\nSodišče ob tem še pojasnjuje, da toženka pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ne more upoštevno dopolnjevati z navedbami v upravnem sporu v odgovoru na tožbo.\n\nPo povedanem je zavrnilni del točke 1 izreka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na dokumente št. 06216-20/2023-144 (Delovni dokument), 06216-20/2023-153 (Delovni dokument), 06216-20/2023-157 (Sklep o omejitvi oziroma zavrnitvi vpogleda v spis - Delovni dokument) ter 06216-20/2023-159 (STORNO) nepravilen in nezakonit. Ker so bila v predmetni zadevi pri odločanju bistveno kršena pravila postopka in posledično dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, nepravilno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo (četrti odstavek 15.c člena ZIntPK), je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in obravnavani sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu točke 1 izreka odpravilo ter zadevo v navedenem obsegu na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku naj toženka očitane kršitve določb postopka odpravi, dejansko stanje popolno ugotovi, ter materialno pravo pravilno uporabi.\n\nSodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).\n\nKer je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani zavrnilni del točke 1 izreka izpodbijanega sklepa, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).\n\n-------------------------------\n1 Prvi odstavek 82. člena ZUP: Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati dokumente v fizični ali elektronski obliki.[..]\n2 Kadar Komisija zavrne ali omeji vpogled v spis, mora o tem odločiti s sklepom.\n3 Enako glej Upravno sodišče RS, sodba I U 1662/2025-13 z dne 29. 12. 2025.\n4 Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja.\n5 Enako glej Upravno sodišče RS, sodba I U 1662/2025-13 z dne 29. 12. 2025.\n6 1., 2., 3., 4. in 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1;\n7 Glej Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, str. 443 in dalje, Ljubljana 2020;\n8 Npr. št. Up-84/94, U-I-98/91, idr.","changes":[]}